Če bi svet kripto valut primerjali s svetom telefonov je Bitcoin zagotovo velikan primerljiv z Applom. Ta virtualna valuta je bila prva svoje vrste in je začela fenomen svobodnih valut, ki niso osnovane s strani držav, ampak so na svoj način globalne valute, ki jih ne spodbija politična nestabilnost. Za razliko od vseh zgodovinskih valut je ta osnovana povsem v digitalnem svetu zaradi česar izmenjava poteka povsem elektronsko pri čemer se z raznimi varnostnimi mrežami prepreči njen propad, kraja ter inflacija.

Bitcoin transakcije potekajo preko edinstvenega omrežja. Vsaka izmed transakcij se zabeleži na tako imenovanem »blockchainu«, ki si ga lahko predstavljamo kot nakupovalni seznam. Tako kot vas nakupovalni seznam usmerja v trgovini in vam pridiga kaj vse morate kupiti, da bo žena zadovoljna, tako tudi blockchain preverja določeno zaporedje elementov. Na tem seznamu je vsaka dosedanja Bitcoin transakcije, ne glede na njen obseg. Vsaka izmed teh transakcij je oblikovana v obliki podatkovnih struktur, le-te so zašifrirane.

bitcoin-flatart
bitcoin-flatart

Te podatkovne strukture si lahko predstavljamo kot razne elemente nakupovalnega seznama. Delovanje tega seznama onemogoči krajo in ponarejanje Bitcoinov, katera bi spodbilo njegovo vrednost in ogrožala njegovo kredibilnosti. S tem problemom se pogosto soočajo klasične valute. Če je neprisoten le en element na tem seznamu, oziroma se ne ujema z njim, blockchain prepreči njegovo delovanje. Tako kot je žena jezna če ne kupite mleka tako je tudi blockchain jezen če niso prikazani vsi elementi.

To v praksi pomeni, da je vaš pomanjkljiv Bitcoin nepriznan s strani globalnega tržišča zaradi neujemanja z zahtevanim seznamom elementov.

Denarne valute, ki jih vsakodnevno uporabljamo so izdane s strani držav. Za Bitcoin bi pa lahko rekli, da ga izdaja sama koda, ki za njim stoji. Ta koda nadzoruje proizvodnjo Bitcoinov, sledi njegovemu število, transakcijam ter lokaciji vsakega Bitcoina trenutno v obtoku. Trenutno jih je okoli 17 milijonov, največje možno število je pa omejeno na 21 milijonov. Glede na to kakšno nepredstavljivo popularnost je dosegel in koliko ljudi ga »koplje« se izjemno hitro bližamo koncu 4 milijonske zlate žile. Na koncu te žile pa čaka vrhunec vrednosti te valute katerega del bi bilo pametno postati.

Verjetno se sprašujete kdo točno preverja kvaliteto in čistočo Bitcoina glede na to, da valuta ni centralizirana. Odgovor je razmeroma preprost. Uporabniki so tisti, ki preverjajo prej omenjen nakupovalni seznam. Ob poteku kakršnekoli transakcije poteče preverjanje celotnega seznama.

Tako kot smo imeli v Idriji rudnik srebra tako imamo v virtualnem svetu rudnik Bitcoinov katerega značaj je precej bolj abstrakten. V našem svetu so rudarji kopali skozi prst in kamenje, da so se dokopali do zlatih zrn ali dragih kovin. V svetu kripto valut se pa ubadajo z kompleksnimi matematičnimi problemi. Prvi, ki mu uspe problem razvozlati si rešitev prisvoji in jo doda, v obliki novega elementa, na nakupovalni seznam torej blockchain. Ampak to še ne pomeni, da morate vsi vi navdušenci nad matematiko na dan potegniti svoja računala, saj vso delo opravijo računalniki.

Vse to zveni izredno lepo in sofisticirano, ampak zelo hitro se nam pojavi vprašanje o tem kako bomo svoje Bitcoine shranili in ali je ta način shranjevanja sploh varen. Te so povsem razumljive skrbi. Recimo, da si danes tukaj kupite Bitcoin in ga seveda želite nekam shraniti.

bitcoin-flatart

Sicer obstajajo klasične kovane oblike Bitcoina, ki ga lahko nosite v žepu, ampak obstaja boljša opcija. V svetu kripto valut obstajajo elektronske vrste bank na katerih lahko enostavno ter varno shranjujete vaše virtualne kovance. Te banke imajo denarnice v katere lahko odložite svoje kovance. Teh bank ni možno oropati tako kot na primer Abanko, saj so varovane z izredno sofisticiranimi zidovi. Morda ste že slišali za razne »hacke«, tako imenovane vdore in krajo Bitcoinov. Vsi ti so potekli zaradi pomanjkljive zaščite s strani menjalnih platform.

Menjalne platforme si lahko predstavljamo kot borze na katerih se izmenjujejo kovanci in tudi izmenjujejo za klasične vrste valut. Ti vdori se še niso in se verjetno tudi ne bodo pojavili na borzah kot sta na primer Ethereum in Litecoin.

bitcoin-flatart
bitcoin-flatart

Morda pa ne zaupate najbolj bankam, tako resničnim kot virtualnim. V tem primeru obstajajo alternative za shranjevanje vaših kovancev. Poznamo tudi shranjevanje v obliki USB hranilnic ali preprostih ključev. Ti ključi so serija zašifriranih števil in črk, ki predstavljajo določeno količino kovancev. Pri tem bi opozorili, da so te oblike denarnic tako izredno varne, da pogosto prihaja do rahlo smešnega pojava. Zgodi se, da uporabnik USB ali ključ enostavno založi in izgubi dostop do stotin kovancev.

Verjetno ste že slišali za alternativne kripto valute. Bitcoin je le ena izmed opcij, zakaj bi izbral točno to če pa obstajajo tudi Ethereum in Bicoin Cash? Razlog je z eno samo besedo povzeto, prihodnost.

Prihodnost valut bo slonela na virtualnem necentraliziranem denarju kot je Bitcoin. Njegovo bistvo, torej necentraliziranost, daje moč nad vsakodnevnim denarjem nazaj v roke ljudi. Klasični finančni sistemi so nestabilni in navidezno periodično popustijo. Nezaupanje v politike in države spodbuja to gibanje in mu daje gonilo. Bitcoin nam daje nikoli prej prisotno svobodo. Sedaj lahko milijone evrov nakažete na katerikoli račun kjerkoli na svetu brez da čakate na banke. Vaši prihranki in osebni podatki so varni pred tatvinami, saj je shranjevanje ter premikanje Bitcoina povsem zavarovano in ne zahteva kakršnihkoli osebnih podatkov.

Po vrhu vsega tega imate tudi zgoraj omenjen seznam, ki bo vas in vašo investicijo varoval ne glede na nevarnost.

Bitcoin tako kot evro, funt in dolar niha. To nihanje ni znak šibkosti, ampak je odraz človeške narave. Odraz človeške narave je tudi dejstvo, da Bitcoin nikoli ne propade in postaja vedno več vreden. Širša javnost se enostavno zaveda, da je virtualna valuta naša finančna prihodnost. Tega se zavedajo tudi države in investitorji, ki nenehno investirajo v kripto valute, predvsem v Bitcoin.

Opomnili vas bi, da je 2 000 Bitcoinov leta 2001 stalo okoli 5 evrov. Danes je 2 000 Bitcoinov vrednih 14 milijonov evrov. Velika količina denarja, ki ga moramo odšteti za en Bitcoin danes se nam bo čez par let zdela kot drobiž v primerjavi z njegovo vrednostjo. Nekatere priložnosti so nam v življenju enostavno podane, nekatere si pa moramo ustvariti sami. Ali ste vi pripravljeni ustvariti svojo?

bitcoin-flatart